Kje, domovina, si? Ali na poljih teh?
Še pod Triglavom, okrog Karavank?
Ali po plavžih si, ali po rudnikih?
Tu? Preko morja? In ni ti mejâ?
Oton Župančič - Duma

 

Vsak peti Slovenec živi izven meja matične države. Veliko število od njih se je v teku zgodovine naselilo tudi v Argentini, »srebrni deželi« pod južnim križem. Začetni naseljenski pritok slovenske krvi sega v leto 1878 in se razteza do začetka prve svetovne vojne.
     Drug pritok, najbolj številen, zavzema obdobje med obema vojnama. Sestavljali so ga predvsem Primorci, ki so se umaknili pred fašizmom in tudi iskali boljših gospodarskih obzorij. Tudi večje skupine Prekmurcev in Belokranjcev spadajo v to obdobje. Domnevno število teh priseljencev se suče okoli 25.000.
     Tretji pritok pa se osredotoči v letih 1947 do 1949. Sestavljalo ga je kakih 6500 beguncev, ki so prišli iz avstrijskih in italijanskih taborišč. To je takoimenovana Slovenska politična emigracija, begunci pred komunističnim režimom, ki je ob koncu druge svetovne vojne prevzel diktatorialno oblast v Sloveniji.
     Povojna protikomunistična emigracija v Argentini je ena najbolje organiziranih. Iz prvotne ustanove Društva Slovencev (danes Zedinjena Slovenija) so izšle številne kulturne in družbene organizacije, ki v veliki meri delujejo še danes. Skozi petdeset let se je ohranil in se še ohranja izredno uspešen dopolnilni šolski sistem, pevska dejavnost, odrski nastopi, kulturna in publicistična aktivnost in predvsem versko življenje. Vse to do take mere, da se je v slovenskem svetu pričelo govoriti o »argentinskem čudežu«. Po več kot pol stoletja je ta emigracija ena najbolj aktivnih in upoštevanih slovenskih postojank v svetu.

 


Na poti v novi svet, 1948

 
Prvi odbor tedanjega
Društva Slovencev, 1948
 


Poklon žrtvam na
domobranski proslavi

 
Rojaki zbrani na enem
izmed Slovenskih dnevov

 

Slovenija, moj dom brez mej,
ker nosim te s seboj,
kjer rod je moj, kjer sin je tvoj,
tam si Slovenija!

Marko Kremžar - Slovenija v svetu